Singing Christmas Carols!

Prišel je čas, ko se na vsakem koraku slišijo božične pesmi. Včeraj smo imeli prvi tradicionalni Teacher's Club, kjer smo peli angleške božične pesmi. It was wonderful!!! Biti v družbi ljudi, ki jih veselijo iste stvari kot tebe, poslušati njihove zgodbe, se pogovarjati o poklicu, ki ga želiš opravljati, čutiiti da nekam pripadaš, je preprosto čudovit občutek.

Sedaj pa še pesmica, ki vam bo polepšala praznike:
http://www.gfes.tpc.edu.tw/board/abc-song/merrychristmas.swf

I wish you a Merry Christmas and a Happy New Year!

A vas res ljubi?????

Ženske lahko hlinijo orgazem. Moški lahko hlinijo celotno razmerje.

Nisem si mislila, da lahko človek hlini razmerje. Vendar verjemite je res. Sicer ne vem kakšen človek je to, da ti gleda v oči in ti laže. Ti govori kako te ima rad, razmišlja o vajini skupni prihodnosti, za hrbtom te pa vara z drugo. Sedaj se pa vprašam: kako naj nekomu zaupam, ko pa vidim kakšni ste???? Kako naj vem da me v resnici ljubim in da so njegove besede res namenjene meni? Ne morem vedeti. Moški so tako dobri igralci. A ste se kdaj vprašale, če je bil res na pijači s kolegom ali je morda ta ''kolega'' ženskega spola. Ko nima časa za vas, ker gre domov k svojim, a je res z njimi ali obiskuje svojo'' prijateljico''? Mogoče je čas, da se vprašate ali vas moški zraven vas res ljubi. resnično upam, da ne boste na koncu zveze ugotovile, da je vse laž.

Osebno nisem nikoli zaupala moškim, vsaj ne 100%. In bolje je tako. Ker moški te bo razočaral, prej ali slej. Če tudi misliš: ne moj pa ni tak. A si prepričana, da ni? Ne rečem, da so vsi isti. Slabe izkušnje te pripeljejo do tega da začneš drugače razmišljati.

Samo en nasvet: Nikoli mu ne verjemite slepo. ( Aja, pa ne mu dajat preveč svobode, ker vas lahko začne izkoriščati).

And yes, if this does happen: Always look on the bright side of life!

Good day!

Pesmica, ki vsakega spravi pokonci, tudi če je zeloooooooooooo slab dan.

Poslušaj jo!!

http://www.youtube.com/watch?v=K6uo9bN2YmA&feature=related

Botra - Tretjič

Včeraj sem dobila vabilo na birmo. No, to ni bilo vabilo kr na eno birmo, temveč na birmo sestrične Nike. Posebno je bilo še posebej zato, ker sem bila naprošena, da bi bila botra. ''Sej boš mogla samo zraven stat, '' mi je rekla teta. Ko bi bilo le to bi bilo fajn. Ampak botra mora biti svojemu varovancu v zgled. Sej ne rečem, da nisem dober vzgled. Kdo bi bil lahko boljši vzgled kot jaz, ki živim pod ''streho Gospodovo'' in sem vsak teden na srečanjih, da ne rečem, da je moje stalno bivališče nekaj metrov oddaljeno od cerkve. No, pa pustimo to.



Ko sem cimri razlagal kako bom ponovno botra in ji razlagala kdaj, komu in za kaj sem bila v preteklosti, sem prišla do ugotovitve, da sem oz. bom v svojem dokaj kratkem študentskem stažu botra kat trikrat. Dvakrat birmanska in enkrat krstna. Prva čast me je doletela v 1. letniku faksa. Bolj bi rekla da je bila to obveza, ki sem jo vzela za čast. Takrat sem bila botra svoji sestri Barbari. In sem si mislila, sedaj je to to. Naslednič bo čez deset let ko bom krstna botra njenim otrokom. Pa ni zdržalo deset let. Moje predvidevanje se je uresničilo čez dve leti. Nisem bila botra sestrinemu otroku, temveč sestričinemu - Jakatu oz. Jaki (še sedaj ne vem kako se prav piše :) ). To je bilo letos aprila. Sedaj pa je udarilo še tretjič. Drugo leto maja se bom že tretjič podpisala pod samostalnikom botra - botrca Nina kot me kliče Irena.

Pa še ena slikca na letošnji dogodek...

Volim osmijeh tvoj

Krade mi te cesta,

kradu mi te ljudi,

svako pomalo od osmjeha,

tvog posudi.

Iza svakog ugla,

stalno neko vreba,

da mi te ukrade,

kada malo srece treba.

Niko nije kriv za to,

sto te volim toliko,

al' osmijeh tvoj je kriv da znas,

sto me osvajas.

Volim osmijeh tvoj bas dobro ti stoji,

jos ti bolje stoje poljupci moji,

ma kriv je meni svako,

kom' smijes se ti, moja ljubavi.

Volim osmijeh tvoj i nosi ga uvijek,

smij' se samo, dusu mi grij' zauvijek,

i krivi su mi svi, i krivo mi je sve,

kad sam bez tebe.

PILATES

Metoda pilates deluje iz notranjosti telesa proti mišicam na površju.Vaje so zasnovane tako, da pomagajo posamezniku razviti uravnoteženo, močno in gibčno muskulaturo, boljšo držo in optimalno fizično in duševno počutje. S pilatesom pridobimo lepo oblikovane in ravno prav tonizirane mišice.

Kako prijetno je odditi iz telovadnice prerojen, poln energije in ko čutiš ravno pravšnjo utrujenost. Tako sem se počutila danes, ko sem odšla iz majhne telovadnice v naših prostorih.

V pilates sem se zaljubila na ''prvi stik''. Ko sem se z njim srečala sem vedela, da bo ta zveza trajala do konca življenja. Zanimivo kako dolgo zdržim v eni takšni zvezi, medtem ko se ne vidim v zvezi z moškim. Najverjetneje je to zato, ker ni bil partner pravi in ne zato, ker ne bi bila jaz pripravljena na zvezo.

V glavnem ljubim pilates in se veselim tedenskih srečanj! Nazdravljam na dolgo in uspešno zvezo!!!

Breakfast at Tiffany's

You say we've got nothing in common

No common ground to start from

And we're falling apart

You say the world has come between us

Our lives have come between us

But I know you just don't care

And I said "What about Breakfast at Tiffany's?"

She said "I think I remember the film

And as I recall, I think we both kinda liked it"

And I said "Well, that's the one thing we've got"

I see you, the only one who knew me

But now your eyes see through me

I guess I was wrong

So what now? It's plain to see we're over

I hate when things are over

When so much is left undone

Drugačnost

I'm not crazy! My reality is just diffrent from yours!!!

Spet je 1. oktober

Ko sem danes dopoldne hodila po Ljubljani sem po nekaj minutah vedela kateri dan je brez da bi pogledala na kolendar. Po ulici se sprehajajo bruci, ki so vsako leto slabši, dekleta se pačijo s svojo govorico, da ti v hipu postane slabo, fantje se vsi ''poštirkani in pošminkani'' sprehajajo po pločnikih in se pogovarjajo o tem kje bodo nocoj žurali. In predvsem je mesto polno študentov. Včeraj, ko je bil zadnji septebrski dan, je bilo vse normalno. Danes pa v mestu vlada pravi kaos. Študijski mesec je tu in študentje so se iz vseh mest, vasi ter najbolj zakotnih kotičkev Slovenije zbrali v ''velegradu'' Ljubljani. Tako bo do petka, ko se bodo trume študentov odpravile nazaj domov z vlaki, avtobusi, nekateri celo s svojimi avtomobili. V ponedeljek pa se bo norija nadaljevala.

Prav imajo, ko pravijo, da Ljubljano naredijo šele študentje. Ljubljana je brez študentov kot dan brez kave. Lahko je brez, vendar ni to to.

Ljubim Ljubljano!

Morda se nekaterim to zdi noro ali pa vsaj smešno, vendar je res. Ljubim čas, ki ga preživim v Ljubljani. Tu dan mine za šalo. Grem s prijateljico na kosilo, z drugo na kavo, na cesti srečam kolega s faksa in se z njim zaklepetam za pol ure. Tako čas mine v Ljublajni.

Danes sva šli s kolegico na kavo. Ko sva se odpravljali vsaka po svoje opravke, sva srečali še eno kolegico in nato še eno. Kar naenkrat smo bile vse na kupu, zasedle cel pločnik in se pogovarjale o svojih načrtih za prihajajoče študijsko leto. Pogovor je ( seveda) nanesel tudi na fante. Kolegica bo pripeljala v Slovenijo fanta, ki ga je spoznala v Španiji. Ne morete si predstavljati s kakšnim nasmehom na obrazu je pripovedovala o tem kje ga je spoznala, kakšen je, kaj ji je všeč na njemu. V šali nam pove, da ima veliko prijateljev in da nam lahko predstavi katerega (nama, ki sva še samski). In tako minejo minute, ura in že skoraj pozabimo na opravke. Pot nas pelje dalje, do naslednjič ko se ponovno snidemo z novimi novicami ob kavici ali kosilu.

Zato te ljubim Ljubljana. Daješ mi priložnost, da lahko spoznavam in se sestajam s kolegi, se učim novih stvari in živim po svoje. Dan začnem ko sama hočem, jem kadar sama hočem (in mi ni potrebno vsak dan tuhtati kaj bom skuhala in če bodo ostali zadovoljni s kosilom), skrbim le zase.

Preprosto živim takšno življenje kot si ga želim!!!

Mednarodni dan jezikov

"Every new language is like an open window that shows a new view of the world and expands your attitude towards life."

26. september je mednarodni dan jezikov.

Zamislimo se nad tem kaj nam jeziki pomenijo in kam vse nas lahko popeljejo, morda na potovanje, zanimivo dogodivščino ali novo delovno mesto.

Spremeni svoj vsakdan. Vpiši se na tečaj tujega jezika. Ne bo ti žal. Jaz sem se odločila, da bom v svoj zelo natrpani urnik stisnila še ure francoščine. Parce que je veux parler Francais.

Au revoire!

Kaj se z mano dogaja?

Trenutno posvečam največ časa poučevanju na Panteonu, ki mi pomeni vse. Dosegla sem en cilj v svojem življenju. Že od nekdaj si želim poučevati in sedaj se mi je želja izpolnila. Našla sem stvar, ki me osrečuje in ne nameravam se ji odpovedati. Lepo je, ko te delo veseli in ne delaš zaradi denarja temveč zato, da bi pomagal drugim. Pa da ne boste mislili, da je to lahko delo. Vsak, ki mi reče, da je poučevanje ''na izi'', mu odgovorim, da naj poskusi pa bo videl kako ''na izi'' je. Potrebne so priprave, ki ti vzamejo veliko časa. Če želiš narediti dober pouk,moraš imeti veliko različnih aktivnosti in poln koš idej. Kar pa ni kar tako.

Vsak začetek je težak, pravijo. Jaz sem naredila prvi korak v svoji karieri. Sedaj grem le še naprej. Na nove zmage!

Zakaj pišem blog?

Ko sem izvedela, da obstaja nova oblika izpovedovanja - ''blogerstvo'' sem si rekla Pa ne že spet neki novga!!!!! Sedaj, ko sem tudi sama začela pisati svoj blog se sprašujem, zakaj ga sploh pišem ter če bo kdo to sploh bral??? Moja cimra tudi piše blog, vendar pravi, da njen ni za javnost. Njene objave so namenjene njej sami, blog ji je nadomestil dnevnik v klasični obliki. Moj blog je namenjen vsem, ki boste želeli prebrati kaj se z mano dogaja, izvedeti kje sem, kaj počnem. Odločila sem se, da bo to tisto, kar me bo povezovalo z ljudmi s katerimi se ne videvam pogosto, pa bi vseeno želeli ostati v kontaktu z mojo malenkostjo.


Zato ste vsi lepo vabljeni da redno spremljate moj blog v katerem bom pisala o sebi in o svareh, ki se mi dogajajo.

P.S. Četudi nimam časa za vas, vedite da vas imam rada in vam želim vse najlepše v življenju!



Carpe diem!

Mamma Mia- kakšen film!!!!

Danes sem po res dooooooolgem času šla v kino. In ni mi žal, prav nasprotno, komaj čakam da grem še enkrat gledat ta film, ker je fantastičen. Kaj fantastičen, ni ga pridevnika, ki bi ga opisal. Vsi, ki ste ga gledali, veste o čem govorim, ostali pa takoj v kino na čudovito doživetje. Skozi cel film smo peli pesmi in se smejali ter obujali spomine. Abba rules!!! Thank you for the music, the songs I'm singing....

Let's start...

Čeprav sem rekla, da nimam časa pisat takih stvari in da se mi res ne da urejat miljon spletnih strani, sem vseeno začela pisati svoj spletni dnevnik. Koliko objav bom uspela skupaj ''spacati'' boste pa sami videli.
Aja, zakaj ga že pišem. Ker sem trenutno v Ljubljani in namesto, da bi se učila za izpit iščem izgovore in vse mogoče obveznosti, samo da mi ne bi bilo treba se usest za knjigo.

Toliko o mojem pomanjkanju časa.

Do naslednje objave na svidenje!

Love you all!!!