Botra - Tretjič

Včeraj sem dobila vabilo na birmo. No, to ni bilo vabilo kr na eno birmo, temveč na birmo sestrične Nike. Posebno je bilo še posebej zato, ker sem bila naprošena, da bi bila botra. ''Sej boš mogla samo zraven stat, '' mi je rekla teta. Ko bi bilo le to bi bilo fajn. Ampak botra mora biti svojemu varovancu v zgled. Sej ne rečem, da nisem dober vzgled. Kdo bi bil lahko boljši vzgled kot jaz, ki živim pod ''streho Gospodovo'' in sem vsak teden na srečanjih, da ne rečem, da je moje stalno bivališče nekaj metrov oddaljeno od cerkve. No, pa pustimo to.



Ko sem cimri razlagal kako bom ponovno botra in ji razlagala kdaj, komu in za kaj sem bila v preteklosti, sem prišla do ugotovitve, da sem oz. bom v svojem dokaj kratkem študentskem stažu botra kat trikrat. Dvakrat birmanska in enkrat krstna. Prva čast me je doletela v 1. letniku faksa. Bolj bi rekla da je bila to obveza, ki sem jo vzela za čast. Takrat sem bila botra svoji sestri Barbari. In sem si mislila, sedaj je to to. Naslednič bo čez deset let ko bom krstna botra njenim otrokom. Pa ni zdržalo deset let. Moje predvidevanje se je uresničilo čez dve leti. Nisem bila botra sestrinemu otroku, temveč sestričinemu - Jakatu oz. Jaki (še sedaj ne vem kako se prav piše :) ). To je bilo letos aprila. Sedaj pa je udarilo še tretjič. Drugo leto maja se bom že tretjič podpisala pod samostalnikom botra - botrca Nina kot me kliče Irena.

Pa še ena slikca na letošnji dogodek...