Morda se nekaterim to zdi noro ali pa vsaj smešno, vendar je res. Ljubim čas, ki ga preživim v Ljubljani. Tu dan mine za šalo. Grem s prijateljico na kosilo, z drugo na kavo, na cesti srečam kolega s faksa in se z njim zaklepetam za pol ure. Tako čas mine v Ljublajni.
Danes sva šli s kolegico na kavo. Ko sva se odpravljali vsaka po svoje opravke, sva srečali še eno kolegico in nato še eno. Kar naenkrat smo bile vse na kupu, zasedle cel pločnik in se pogovarjale o svojih načrtih za prihajajoče študijsko leto. Pogovor je ( seveda) nanesel tudi na fante. Kolegica bo pripeljala v Slovenijo fanta, ki ga je spoznala v Španiji. Ne morete si predstavljati s kakšnim nasmehom na obrazu je pripovedovala o tem kje ga je spoznala, kakšen je, kaj ji je všeč na njemu. V šali nam pove, da ima veliko prijateljev in da nam lahko predstavi katerega (nama, ki sva še samski). In tako minejo minute, ura in že skoraj pozabimo na opravke. Pot nas pelje dalje, do naslednjič ko se ponovno snidemo z novimi novicami ob kavici ali kosilu.
Zato te ljubim Ljubljana. Daješ mi priložnost, da lahko spoznavam in se sestajam s kolegi, se učim novih stvari in živim po svoje. Dan začnem ko sama hočem, jem kadar sama hočem (in mi ni potrebno vsak dan tuhtati kaj bom skuhala in če bodo ostali zadovoljni s kosilom), skrbim le zase.
Preprosto živim takšno življenje kot si ga želim!!!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar