Botra - Tretjič

Včeraj sem dobila vabilo na birmo. No, to ni bilo vabilo kr na eno birmo, temveč na birmo sestrične Nike. Posebno je bilo še posebej zato, ker sem bila naprošena, da bi bila botra. ''Sej boš mogla samo zraven stat, '' mi je rekla teta. Ko bi bilo le to bi bilo fajn. Ampak botra mora biti svojemu varovancu v zgled. Sej ne rečem, da nisem dober vzgled. Kdo bi bil lahko boljši vzgled kot jaz, ki živim pod ''streho Gospodovo'' in sem vsak teden na srečanjih, da ne rečem, da je moje stalno bivališče nekaj metrov oddaljeno od cerkve. No, pa pustimo to.



Ko sem cimri razlagal kako bom ponovno botra in ji razlagala kdaj, komu in za kaj sem bila v preteklosti, sem prišla do ugotovitve, da sem oz. bom v svojem dokaj kratkem študentskem stažu botra kat trikrat. Dvakrat birmanska in enkrat krstna. Prva čast me je doletela v 1. letniku faksa. Bolj bi rekla da je bila to obveza, ki sem jo vzela za čast. Takrat sem bila botra svoji sestri Barbari. In sem si mislila, sedaj je to to. Naslednič bo čez deset let ko bom krstna botra njenim otrokom. Pa ni zdržalo deset let. Moje predvidevanje se je uresničilo čez dve leti. Nisem bila botra sestrinemu otroku, temveč sestričinemu - Jakatu oz. Jaki (še sedaj ne vem kako se prav piše :) ). To je bilo letos aprila. Sedaj pa je udarilo še tretjič. Drugo leto maja se bom že tretjič podpisala pod samostalnikom botra - botrca Nina kot me kliče Irena.

Pa še ena slikca na letošnji dogodek...

Volim osmijeh tvoj

Krade mi te cesta,

kradu mi te ljudi,

svako pomalo od osmjeha,

tvog posudi.

Iza svakog ugla,

stalno neko vreba,

da mi te ukrade,

kada malo srece treba.

Niko nije kriv za to,

sto te volim toliko,

al' osmijeh tvoj je kriv da znas,

sto me osvajas.

Volim osmijeh tvoj bas dobro ti stoji,

jos ti bolje stoje poljupci moji,

ma kriv je meni svako,

kom' smijes se ti, moja ljubavi.

Volim osmijeh tvoj i nosi ga uvijek,

smij' se samo, dusu mi grij' zauvijek,

i krivi su mi svi, i krivo mi je sve,

kad sam bez tebe.

PILATES

Metoda pilates deluje iz notranjosti telesa proti mišicam na površju.Vaje so zasnovane tako, da pomagajo posamezniku razviti uravnoteženo, močno in gibčno muskulaturo, boljšo držo in optimalno fizično in duševno počutje. S pilatesom pridobimo lepo oblikovane in ravno prav tonizirane mišice.

Kako prijetno je odditi iz telovadnice prerojen, poln energije in ko čutiš ravno pravšnjo utrujenost. Tako sem se počutila danes, ko sem odšla iz majhne telovadnice v naših prostorih.

V pilates sem se zaljubila na ''prvi stik''. Ko sem se z njim srečala sem vedela, da bo ta zveza trajala do konca življenja. Zanimivo kako dolgo zdržim v eni takšni zvezi, medtem ko se ne vidim v zvezi z moškim. Najverjetneje je to zato, ker ni bil partner pravi in ne zato, ker ne bi bila jaz pripravljena na zvezo.

V glavnem ljubim pilates in se veselim tedenskih srečanj! Nazdravljam na dolgo in uspešno zvezo!!!

Breakfast at Tiffany's

You say we've got nothing in common

No common ground to start from

And we're falling apart

You say the world has come between us

Our lives have come between us

But I know you just don't care

And I said "What about Breakfast at Tiffany's?"

She said "I think I remember the film

And as I recall, I think we both kinda liked it"

And I said "Well, that's the one thing we've got"

I see you, the only one who knew me

But now your eyes see through me

I guess I was wrong

So what now? It's plain to see we're over

I hate when things are over

When so much is left undone

Drugačnost

I'm not crazy! My reality is just diffrent from yours!!!

Spet je 1. oktober

Ko sem danes dopoldne hodila po Ljubljani sem po nekaj minutah vedela kateri dan je brez da bi pogledala na kolendar. Po ulici se sprehajajo bruci, ki so vsako leto slabši, dekleta se pačijo s svojo govorico, da ti v hipu postane slabo, fantje se vsi ''poštirkani in pošminkani'' sprehajajo po pločnikih in se pogovarjajo o tem kje bodo nocoj žurali. In predvsem je mesto polno študentov. Včeraj, ko je bil zadnji septebrski dan, je bilo vse normalno. Danes pa v mestu vlada pravi kaos. Študijski mesec je tu in študentje so se iz vseh mest, vasi ter najbolj zakotnih kotičkev Slovenije zbrali v ''velegradu'' Ljubljani. Tako bo do petka, ko se bodo trume študentov odpravile nazaj domov z vlaki, avtobusi, nekateri celo s svojimi avtomobili. V ponedeljek pa se bo norija nadaljevala.

Prav imajo, ko pravijo, da Ljubljano naredijo šele študentje. Ljubljana je brez študentov kot dan brez kave. Lahko je brez, vendar ni to to.